16.04.2015 Promocija in varstvo kulturne in naravne dediščine
Dne 16. aprila 2015 je potekal dogodek, namenjen kapitalizaciji rezultatov projektov, ki so bili sofinancirani v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013, na področju promocije in varstva kulturne in naravne dediščine. Omizje 1 - Medkulturnost, večjezičnost in izobraževanje mladih Omizje 2 - Katalogizacija in nove tehnologije kot orodja za valorizacijo kulturne dediščine Omizje 3 - Spodbujanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot kraškega in gorskega območja
Dogodek je potekal v okviru projekta JULIUS, v organizaciji vodilnega partnerja Comune di Monfalcone (Občina Tržič) in v sodelovanju s Skupnim tehničnim sekretariatom programa.
V prvem delu dogodka so bile predstavljene izkušnje, pridobljene v okviru projektov JULIUS, PARSJAD, ZBORZBIRK, EDUKA, CLIMAPARKS, SALTWORKS, STUDY CICLES, ECHOS, SIIT, ki se sofinancirajo iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 pa tudi izkušnje, pridobljene v okviru izvajanja aktivnosti na področju prometa pri projektih ADRIA-A in IDAGO ter izkušnje partnerjev (tudi s Hrvaške), ki jih področje promocije in varstva kulturne in naravne dediščine še posebej zanima.
V drugem delu so se udeleženci razdelili v tri delovne skupine, ki so obravnavale naslednje tematike:
Omizje 1 - Medkulturnost, večjezičnost in izobraževanje mladih
(moderatorki Zaira Vidau in Norina Bogatec, projekt EDUKA)
Omizje 2 - Katalogizacija in nove tehnologije kot orodja za valorizacijo kulturne dediščine
(moderatorka Clara Peranetti – PARSJAD)
Omizje 3 - Spodbujanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot kraškega in gorskega območja
(moderator Lucio Gregoretti – JULIUS)
Osnova za diskusijo med udeleženci so bile sledeče izhodiščne točke, predlagane s strani moderatork:
1) Katere so prednosti in dobre prakse v širjenju medkulturnosti in večjezičnosti med mladimi v okviru izvedenega projekta?
2) Katere so pomanjkljivosti in težave v širjenju medkulturnosti in večjezičnosti med mladimi v okviru izvedenega projekta? Ali so se med potekom dejavnosti pokazale neusklajenosti in težave zaradi razlik med izobraževalnima sistemoma v Italiji in v Sloveniji?
3) Kako mislite nadgraditi in razvijati prednosti in dobre prakse v širjenju medkulturnosti in večjezičnosti med mladimi v novem programskem obdobju?
4) Kako lahko v novem programskem obdobju premoščamo s projektnimi dejavnostmi neusklajenosti in težave zaradi razlik med izobraževalnima sistemoma v Italiji in v Sloveniji?
Zaključki diskusije:
• Oblikovanje čezmejnih mrež in omogočiti delovanje šol tako v jeziku večine, kot v jeziku manjšine: vzpostavljanje odnosov med učenci, spoznavanje učnih sistemov za enake vsebine
• Učenje jezika, ki je prilagojeno referenčnemu kulturnemu prostoru: npr. lokalne navade in običaji, kultura na drugi strani meje
• Promocija jezikovne politike sosedovega jezika/jezika manjšine na območju, v povezavi z angleščino in drugimi lokalnimi-regionalnimi jeziki (npr. furlanščina) ter jeziki priseljencev
• Ustvarjanje čezmejnih mrež med različnimi ustanovami, ki skrbijo za medkulturno promocijo: npr. občine z jezikovnimi okenci, povezovanje različnih realnosti
Diskusija se je začela s predstavitvijo izkušenj posameznih projektov in analizo najbolj pozitivne in najbolj negativne vidike katalogizacije ter možnosti vključevanja novih tehnologij, ki so danes na voljo za namene katalogizacije.
Sodelujoči na okrogli mizi so podali sledeče zaključke:
1. Ponovno vzpostaviti privlačnost ozemlja, tudi z vrednotenjem muzejev in zbirk
2. Uporabiti bolj interdisciplinaren pristop
3. Bolj organsko povezati središča z obrobnimi območji
4. Kontaminacija kulturnih dejavnosti
5. Problematika vzdrževanja in promocije spletnih strani/aplikacij na področju kulture
6. Začetek izvajanja komplementarnih dejavnosti ob katalogizaciji, namenjenih širjenju materialnih in nematerialnih virov
Udeleženci okrogle mize so predstavili in si izmenjali predloge oz. prispevke za pripravo novega projektnega predloga za zaščito in vrednotenje gorskega in kraškega območja, ki bi temeljil na pridobljenih izkušnjah in rezultatih projekta JULIUS in drugih projektov.
Ob zaključku dela bili predstavljeni sledeči zaključki – predlogi, ki bi jih bilo potrebno razvijati v programskem obdobju 2014-2020:
1) Razvoj trajnostnih ukrepov na območju: priprava usklajenega načrta ukrepov za boljšo uporabo kraškega in gorskega območja s pomočjo skupnega vrednotenja infrastruktur/športnih in rekreativnih središč ter priprava skupnih aktivnosti za trajnostni in spoštljiv pristop do naravnega in športnega okolja na čezmejnem območju.
2) Oblikovanje čezmejnega območja MAB (Man and Biosphere v okviru UNESCO) oziroma naravnega rezervata, pri čemer bi se že obstoječe MAB območje na Triglavu razširili in izvedba pilotskih aktivnosti za kvalifikacijo naravnih značilnosti, ki ustrezajo kriterijem MAB.
3) Paket vrednotenja lokalne/teritorialne identitete: aktivnosti za promocijo območja, dogodki namenjeni promociji in seznanjanju z identiteto/posebnostmi območja, podeželja, raznolikostjo.
4) Promocija znanja in sposobnost uporabe območja: dogodki, usmerjeni v izobraževanje/usposabljanje/didaktiko, ki vključuje območje od Krasa do gorskega sveta in je namenjeno predvsem mladim, kar se lahko doseže tudi z organizacijo skupnih čezmejnih dogodkov.
5) Inovativna komunikacijska orodja v uporabi vseh partnerjev, na primer aplikacije/digitalni vodniki, ob upoštevanju poznavanja krajev, zgodovine in oseb na lokalnem območju.
Vabilo-Program
Operativni program
Slovenska različica
Italijanska različica
Odločba št. K(2010) 2343 z dne 20.04.2010 (samo v italijanskem jeziku)
Okoljsko poročilo
Komunikacijski načrt
Odobrila Evropska komisija z odločbo št. 5387 z dne 30. junija 2008
Investiamo nel
vostro futuro!
Naložba v vašo
prihodnost!
